Fire and Ice (I.)

Nekje med ognjem in ledom sva poleti 2012 preživela eno največjih dogodivščin. Zaenkrat.

Gremo! Še prej je pa treba spakirat za 18 dni. Minimalno. Hja, to bo pa kar problem :)
Po večkratnem reduciranju je nastal tale filmček. Primerjava med moškim in ženskim delom odprave na Islandije popolnoma neprimerna :P

Preden sva šla..

 

Midva, KU-KU kamper in 2100km Islandske krožne poti in stranpoti. Neprecenljivo.

V Reykjaviku sva si na hitro ogledala mesto, ki je zelo simpatično z nizkimi stavbami in veliko pubi. Zvečer sva si ogledala otrvoritev olimpijskih iger in ko sva ob pol polnoči odhajala proti hostlu, je bila v pubu tema, zunaj pa sonce :) Precej časa človek potrebuje, da se navadi na to, potem pa ugotovi, da je to že ves čas pogrešal. Dan, ki se skorajda ne konča in ponuja neomejeno možnost preživljanja. Človek se kar razvadi, dokler ga ne premaga utrujenost.

 

Naslednjega dne sva se odpravila na jahanje v bližino mesta. Po Islandiji, predvsem v bližini večjih mest je veliko konjskih rančev. Gojijo izključno islanske konje in uvoz drugih pasem je zaradi morebitnega mešanja prepovedan. Islandski konji so manjše rasti, močne konstrukcije, ki je včasih pomenila mejo med preživetjem in smrtjo tistih, ki so bili od njih in njihove vzdržljivosti odvisni. Bili so namreč poleg vodnih poti edino prevozno sredstvo. Najin izlet in jahanje je bilo zanimivo, konji trmasti in malček nad mojim (ne pa tudi Mihovim) znanjem jahanja. Malo me je bilo strah, priznam, ampak čudovita narava, potoki in pa odlična vodička, so odtehtali trmo moje žrebice in njeno požrešnost.

Pot iz Reykjavika naju je vodila na severozahod proti ugalsemu vulkanu Snaefellsjoekull. Prvo noč sva preživela sredi polja, malo stran od ribiške vasice. V vasici ni bilo žive duše. Kljub malček tesnobnim občutkom (mojim :P ) sva se odločila za kampiranje v "divjini" in se odpeljala pol km stran od vasi na jaso. Nad nama so krožili jurasic-park ptiči, ki so oddajali nek zelo zlovešč zvok. Bi morala it lulat, pa si nisem upala iz KU-KU-ja :D Od takrat naprej sem si zapomnila, da je toaleto treba iskat preden se zakamufliraš v spalko in dokler je Miha še pokonci in lahko ob morebitnem napadu živali priskoči na pomoč. Na srečo posredovanje tekom potovanja ni bilo potrebno :)


Naslednje jutro sva si privoščila prva off road jajčka in sledila je pot do čudovitih zlatih vikinških plaž. Zlate zaradi barve, vikinške, ker so blizu ostanki vikinških naselbin in ker so na plaže pokopavali vikinge. Slednji naj bi tam imeli čudovit poslednji razgled na morje, ki je bilo njihovo življenje.

 

Pot naju je skozi slikovite ribiške vasice vodila proti severu. Na poti sva se ustavila in prespala blizu mesta Reykholt. Mesto je znano po islandskem zgodovinopiscu Snoriju. Tu sva si v bližnjem kampu prvič privoščila tipično islandsko kopel v bazenih, v katerih je voda iz podzemnih termalnih vrelcev. Pred vstopom na bazene, je potrebno temeljito tuširanje, za katero navodila so obešena na zidovih. V bazenih ni klora, zato je toliko bolj pomembno, da vsak poskrbi za temeljito čistočo telesa. Plavanje v bazenih je bil balzam za telo in dušo. Gre namreč bolj za prekladanje in mariniranje v bazenčku, kot pa plavanje, saj ima voda od 35-40 stopinj.

 

 

Fire and Ice
(Robert Frost)

Some say the world will end in fire,
Some say in ice.
From what I’ve tasted of desire
I hold with those who favor fire.
But if it had to perish twice,
I think I know enough of hate
To say that for destruction ice
Is also great
And would suffice.

Leave a reply

Your email address will not be published.